»Nekje 60 % poškodb in bolezni je pogojenih z delovnim mestom,« pravi terapevtka Maja Fortunat.
Ste že slišali parole, kot so: »Zaposleni so naše največje bogastvo,« ali »Zaposleni so največji kapital podjetja«?
Se strinjate?
Odlično! Tudi jaz.
Od tega dragocenega kapitala se pričakuje, da radi prihajajo v službo, da dajo na delovnem mestu vse od sebe, da skrbijo za dobre odnose, da posodabljajo svoje znanje, da so inovativni, proaktivni in spremljajo trende v panogi oz. stroki. Če pa nikdar ne odidejo na bolniško, toliko bolje.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu nam narekuje, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Zagotoviti mora sredstva in spremljati, ali se stvari dejansko izvajajo. To pa pomeni, da poskrbi za aktivnosti in ukrepe, s katerimi ohranja in krepi telesno in duševno zdravje zaposlenih.
Kako pa skrbimo za ta intelektualni ali socialni kapital? Saj gre za živ kapital, ne pa za denar ali blago.
V času, ko so pritiski na zaposlene vse večji, nenehni in vsaka nova tehnologija te pritiske še povečuje, je čedalje bolj pomembno, da ne skrbimo le za posodabljanje znanja, ampak tudi za psihofizično zdravje ekipe. Še tako spodbudno okolje in ugodna klima ne moreta zmanjšati vpliva na telo, ki ga imajo stres, dolge ure sedenja za računalnikom ali prisilne drže pri delu za strojem in mehanizacijo. Upoštevanje predpisov iz varstva in zdravja pri delu nikakor ni dovolj, da bi preprečili trajne poškodbe ali poklicne bolezni.
Povprečno 2,3 % plače zaposlenega v slovenskih podjetjih gre za njegov bolniški stalež.
Na Ljudski univerzi Koper se tega zavedamo. Zato smo osnovali krajše in daljše programe, ki smo jih izvajali v okviru projekta Temeljnih in poklicnih kompetenc – TPK in Programov za Aktivno staranje delovne sile – ASI. Daljši program smo izvedli v podjetju Lipro d.o.o., kjer so bili napori usmerjeni v lajšanje in preprečevanje posledic dela v proizvodnji, krajše delavnice pa za Agrario Koper z.o.o., kjer smo se osredotočali na škodljive vplive komunikacijske tehnologije in sedečega načina dela zaposlenih. Programe smo razvili s terapevtko Majo Fortunat iz Studia Maja, ki se s podobnimi poškodbami in posledicami teh na psiho in telo srečuje vsak dan pri svojem delu s pacienti. Pri tem zagovarja celostni pristop, ki v ozir jemlje telo in psiho ali duha posameznika, saj sta po njenem mnenju neločljiva. Prav tako pravi, da moramo telo jemati kot celoto in ne moremo zdraviti ali razgibavati le dela telesa, ki nam povzroča težave v danem trenutku.
Da »kovačeva kobila ne bo bosa,« pa smo program izvedli tudi za sodelavce na Ljudski univerzi Koper. Poleg teoretičnega in praktičnega dela, kjer smo bolje razumeli, kako deluje oz. ne deluje naše telo, smo preverili ustreznost delovnih prostorov in opreme ter dobili predloge za konkretne izboljšave. Te izboljšave naj bi prispevale k boljšemu telesnemu počutju in preprečitvi bolezni in poškodb na delovnem mestu. Znanja, ki smo jih pridobili, osvežujemo vsak torek in četrtek, ko si vzamemo 15 minut in ob videu, ki ga ja posnela terapevtka posebej za tiste, ki pri svojem delu veliko sedijo, tudi skupinsko telovadimo. Posamezni delovni prostor smo z drobnimi prilagoditvami, kot so ustrezne blazine za pomoč pri pravilnem sedenju ali dodatki za ustreznejši položaj ekranov, tudi prilagodili telesnim značilnostim konkretnega zaposlenega. Kolektiv koprske ljudske univerze je novosti sprejel z odprtimi rokami in naš ekipni duh se z vsako skupinsko telovadbo samo še krepi.
A stalna skrb za zdravje je naloga za dva: delodajalca in zaposlenega samega. Zaposleni imajo po zakonu pravico, da so vključeni v sprejemanje dokumentov in ukrepov, ki neposredno vplivajo na varnost njihovega dela in zagotavljajo zdravo delavno okolje. Skrb za zdravje na delovnem mestu pa ni samo dolžnost delodajalca, kot pravi zakon. Nikjer sicer ni zapisano, ampak to je tudi dolžnost prav vsakega posameznika. Terapevtka Maja Fortunat, ki programe zdravja na delovnem mestu tudi izvaja, vam bo povedala, da je vaše telo najprej vaša skrb in zanj velja pravilo »Use it or loose it,« ali »Uporabi ga ali pozabi ga«. Delodajalec lahko nosi le del odgovornosti za dobro psihofizično počutje zaposlenih, preostali del nosijo zaposleni sami. Prav zato lahko tudi zaposleni sami poiščejo in predlagajo programe, aktivnosti in ukrepe, ki prispevajo k telesni kondiciji, ki jim bo omogočila manj obiskov pri zdravniku in manj denarja, porabljenega za zdravila. Odlično izkušnjo iz partnerskega podjetja Lipro d.o.o. si lahko tudi pobliže ogledate v videu.
Preberite si tudi ostale naše nasvete:
