Pomen slovenščine kot drugega in tujega jezika v hotelirski in gostinski dejavnosti

l

Lidija Sovinc, direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina

Še pred marčevskim zdrsom v Covid-19 situacijo se je večina gostincev obremenjevala s kadrovsko podhranjenostjo gostinskih delavcev. Hotelirji in gostinci so bili primorani zaradi neuspešnega kadrovanja v Sloveniji poiskati delavce tudi izven meja Slovenije, največ v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem. Predvidevamo, da se bo tudi po Covidu-19 hotelirska in gostinska dejavnost srečevala s kadrovskimi težavami, predvsem z iskanjem kadra v Sloveniji, in bodo ta mesta ponovno sprejeli delavci iz omenjenih držav. To je za hotelirje in gostince velik izziv, še večji pa tudi za državo, saj se pričakuje, da se bodo delovni pogoji zaposlenih v teh dejavnostih, izboljšali, predvsem v segmentu njihovih plač in nagrajevanju uspešnosti.

Kakovost je še vedno ključni dejavnik konkurenčnosti, dobičkonosnosti in preživetja na trgu. Potrošnikove želje so usmerjene k čim kakovostnejšim storitvam in da je to usklajeno s ceno. H kakovostnim storitvam pa sodi tudi kakovosten kader, ki nima nikakršnih jezikovnih barier. Slovenci smo prepoznani in znani kot eni izmed najbolj zahtevnih gostov in to tudi pomeni, da znamo dobro podati kritike tudi na kader, ki z nami ne komunicira v slovenščini.

Uspešna podjetja so v tem prepoznala priložnost, da kader, ki jim je slovenščina drugi in tuji jezik, takoj, še pred zaposlitvijo, vključi v tečaje slovenskega jezika. Zavedajo se, da je komunikacija z gosti tista, ki sestavlja element notranje in zunanje kakovosti ter hkrati posredno dviguje tudi prepoznavnost storitev in turistične dejavnosti v omenjenem podjetju. Turizem in gostinstvo sta specifično storitveni dejavnosti, katere osnova so ljudje, ki dejavnost nenehno vzdržujejo in razvijajo. Krajši tečaji slovenskega jezika, s poudarkom na vstopni ravni jezika, so začetek, ki omogoči tudi jezikovno varnost zaposlenega, hkrati pa daje motivacijo za nadaljevanje učenja na osnovni ravni. Reden stik s tečajem daje dobre rezultate za premagovanje jezikovnih težav, hkrati pa daje posamezniku tudi motivacijo, da kljub pogojem dela, ki jih ima, še vedno ohranja željo po učenju.

Gostinska dejavnost

V odnosu gost–delavec poteka tudi medkulturna komunikacija in vsak od njiju se temu ustrezno obnaša, saj ljudje iz različnih držav zaznavajo, interpretirajo in ocenjujejo stvari različno, posledično pa lahko tako tudi reagirajo. Ne pozabimo, da medosebna pričakovanja vodijo naše komuniciranje z drugimi, saj človek oblikuje določena pričakovanja do ljudi in dogodkov. Pri tem velja omeniti Pigmalionov učinek, ki pravi, če ljudje mislijo, da se bo nekaj zgodilo, se obnašajo tako, da bi zagotovili, da se bo to zares zgodilo. Naše osebne lastnosti nas lahko pripeljejo do uspehov tudi na področju učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika, namreč pot do tja pelje skozi celovitost, edinstvenost in doslednost.

Preberite si tudi ostale naše nasvete: