Zadovoljstvo na delovnem mestu

l

Ana Kaučič, Ljudska univerza Ormož

Kako se vaši zaposleni počutijo na delovnem mestu? So utrujeni? So pod stresom? So zadovoljni?

Zadovoljni? A je možno, da so zaposleni na delovnem mestu zadovoljni?

Nanizanih je kar nekaj vprašanj za uvodni razmislek. Čisto iskreno poskusite odgovoriti na vprašanja. Zakaj pa bi sploh bilo pomembno, da so zaposleni na delovnem mestu zadovoljni? Zato, ker nam statistike govorijo, da so zadovoljni zaposleni bolj uspešni na delovnem mestu, so manj bolniško odsotni, s čimer se povečuje produktivnost, ustvarijo pa tudi zadovoljne stranke, ki so pripravljene kupiti več. Po raziskavi, ki so jo vodili prof. Oswald, dr. Proto in dr. Sgroi iz angleške univerze Warwick, so ugotovili, da so zadovoljni zaposleni 12 % bolj produktivni. Kot primer pa navajajo tudi podjetje Google, ki je ogromno investiralo v podporo zaposlenih in zadovoljstvo zaposlenih se je pri njih povečalo za 37 %.

Najprej je potrebno opredeliti, kaj vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Različni avtorji (v A. Gorše, 2011), ki so to področje podrobno raziskali, navajajo podrobna dejstva, da lahko naredimo povzetek.

Glavni dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika, so osebne značilnosti posameznika, sistem vrednot posameznika, socialni dejavniki dela in značilnosti dela in delovnega mesta.

Upoštevati pa moramo še vse druge dejavnike, ki prav tako pomembno vplivajo na počutje posameznikov. V prvi vrsti so to zagotovo plače, delovni čas, možnosti napredovanja, izobraževanja, delovne razmere, stalnost zaposlitve, organiziranost dela, različne pohvale, nagrade in kritike, možnost soodločanja pri delu, notranja komunikacija ter odnosi med sodelavci in z nadrejenimi. Iz napisanega lahko vidimo, da na zadovoljstvo zaposlenih vpliva veliko raznolikih dejavnikov, ki v svoji celoti omogočijo zaposlenim, da se na določenem delovnem mestu počutijo dobro, hodijo v službo brez odpora in navežejo korektne stike z drugimi zaposlenimi in nadrejenimi.

Zadovoljstvo zaposlenih

Če pogledamo na stran nezadovoljstva zaposlenih, lahko le-to vodi v absentizem, saj teorija umika pravi, da se zaposleni zaradi nezadovoljstva z delom, delovnimi pogoji, odnosi med sodelavci in/ali nadrejenimi raje odločijo za odsotnost z delovnega mesta (Buzeti, 4). Zraven tega pa se lahko oblika nezadovoljstva zaposlenih kaže tudi v fluktaciji oz. odhajanju kadra v druga podjetja, nezaželeno vedenje posameznikov, ki npr. širijo nezadovoljstvo med druge zaposlene, v najhujši obliki pa lahko vodi do protestov in stavke. (Svetlik v Kolar, 11).

Podjetja, ki gledajo na svoje zaposlene kot na kapital, ki jim prinaša dobiček, se zavedajo, da je zadovoljstvo pomemben faktor, ki vpliva na uspešnost celotnega podjetja. Zaradi tega se vedno več podjetji odloča za merjenje zadovoljstva med svojimi zaposlenimi. To lahko uredite z različnimi vprašalniki in intervjuji, a pridobitev teh rezultatov je le del opravljene poti. Odgovori zaposlenih dajo le sliko o njihovem počutju, od tu naprej pa mora vsako podjetje razmisliti na kakšen način vpeljati novosti, ki so lahko čisto majhne, a sčasoma prinesejo bistvene spremembe v podjetje.

Pa se s to mislijo vrnimo na začetek in razmislimo o dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. V prvi vrsti so to gotovo osebne značilnosti in sistem vrednot, ki jih posameznik ima. Najlažje je to ugotoviti z orodjema Motivator in Pogled360. Motivator nam predstavi vsakega posameznik v luči njegovih kariernih sider in notranje motivacije. Orodje Pogled360 pa nam osvetli dobre lastnosti posameznika, ki jih sam ne opazi, t.i. slepo pego. Ob tem orodju in pogovorih o njegovih rezultatih se lahko vodstvo ali kadrovska služba in zaposleni veliko bolje spoznajo in razumejo delovanje drug drugega.

Dejstva, ki jih izpostavljamo, pa so tudi možnost izobraževanja, organiziranost dela, komunikacija in odnosi. Zaposlenim lahko z izobraževanji omogočite osebno in profesionalno rast ter razvoj kompetenc in veščin, ki jim omogočajo kvalitetnejšo izvajanje delovnih nalog.

Ustrezna komunikacija in urejeni odnosi tako med samimi zaposlenimi kot na relaciji zaposleni-nadrejeni pa predstavljajo temelj za dobro delovanje celotnega tima. Zaposlenim je pomembno, da dobijo jasna in konkretna navodila podana na korekten način, po drugi strani pa imajo dober občutek, kadar so njihove potrebe, ideje in želje slišane in, če je možno, sprejete na znanje. Ne smemo pozabiti še na podajanje povratne informacije, pa naj bo to ustrezna pohvala ali konstruktivna kritika. Kadar je primanjkljaj v pomanjkljivi ali celo neustrezni komunikaciji, vam bodo kot nalašč prišla izobraževanja s področja komunikacije v timih. Če pa se soočate s konfliktnimi situacijami med vašimi zaposlenimi, pa se odločite za različne delavnice, kjer bodo zaposleni lahko pridobili vpogled v težavo in možne rešitve.

Vse to in še več vam ponuja blagovna znamka KORAK. Ste že slišali za njo? Če še niste, je potem pravi čas, da pobrskate po naši spletni strani in si ogledate programe in storitve, ki vam jih nudimo. Če pa ste že slišali za to blagovno znamko, pa je sedaj pravi čas, da izberete ustrezno izobraževanje zase in za svoje zaposlene ter tako stopite na pot k večanju zadovoljstva vaših zaposlenih, s tem pa tudi na pot k boljšim poslovnim rezultatom.

Zakaj je zadovoljstvo zaposlenih pomembno, nam pove lastna izkušnja, ki smo jo izvedli v naši organizaciji. Rezultati ankete zadovoljstva zaposlenih so namreč dali pozitivne rezultate in odgovore, ki jih vodstvo ni pričakovalo. Rezultati so odkrili slepo pego, saj je dejstvo, da vsak vidi samo svoj del zgodbe. Šele ko združimo vse poglede v skupno enoto, pridobimo celovit pogled na delovanje organizacije in zadovoljstvo njenih zaposlenih.

Viri:

Jernej Buzeti: Začasna odsotnost zaposlenih z dela, ali poznamo vzroke, 2011.

Dosegljivo na: http://www.szs-alternativa.si/files/Jernej%20Buzeti%20clanek%20absentizem.pdf

Anita Gorše: Zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X, diplomsko delo, Ljubljana, 2011.

Dosegljivo na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_gorse-anita.pdf

Alen Kolar: Vpliv zadovoljstva zaposlenih na uspešnost podjetja, diplomsko delo, 2011.

Dosegljivo na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=23785

Andrew J. Oswald, Eugenio Proto, Daniel Sgroi: Happiness and Productivity, Journal of Labour Economics, 2009.

Dosegljivo na: https://www.researchgate.net/publication/46442857_Happiness_and_Productivity

Preberite si tudi ostale naše nasvete: